FuturEnergia: Energija prihodnosti

Namen tega prispevka je učitelje in učence, vključene v program FuturEnergia, seznaniti z novim tematskim področjem: energijo prihodnosti. Napisal ga je g. Ray Hammond (futurolog), ki je bil gost drugega e-klepeta. Namen e-klepetov je omogočiti sodelujočim razredom izvedeti več o energijskih rešitvah v prihodnosti.

Ime mi je Ray Hammond in z vami bom klepetal o tem, kako se bo naš način razmišljanja in trošenja energije v naslednjih 25 letih spremenil. Kako vem, kaj se bo zgodilo? Ne morem sicer videti v prihodnost, vendar je moja naloga kot futurologa, da preučim trenutne trende in oblikujem predvidevanja za prihodnost. Včasih se tudi zmotim, veliko pogosteje pa imam prav!

Prva stvar, ki jo je treba omeniti, je, da današnji način trošenja energije ni trajnosten. Trenutno predstavljajo 80 % energijske oskrbe v EU fosilna goriva, kot so nafta, premog in zemeljski plin. Obnovljiva energija (kot je sončna, vetrna in vodna) predstavlja le okoli 4 % vseh energijskih virov. Fosilna goriva so končni naravni viri, ki jih vse hitreje porabljamo. Nihče ne more z gotovostjo reči, kdaj bodo te zaloge pošle, vemo pa, da nekoč zagotovo bodo.

Razvoj sveta v naslednjih 25 letih bo še bolj obremenil naravne vire. Danes je našem planetu nekaj manj kot 7 milijard ljudi, do leta 2030 nas bo že več kot 8 milijard. Rastoča populacija bo zahtevala še več energije, življenjskega prostora in hrane. Nekaj je jasno: če ne bomo spremenili ravnanja z enerijo. bomo čez 25 let v resnih težavah.

Kaj moramo torej storiti? Dobra novica je, da večino odgovorov že poznamo, moramo jih samo bolje izrabiti. Prva stvar, ki jo moramo storiti, je povečati uporabo tehnologij na področju obnovljive energije. To se že dogaja, a ne dovolj hitro. Poleg tega moramo bolje izkoristiti tudi alternativne energijske vire ter zmanjšati našo odvisnost od fosilnih goriv. Eden izmed načinov bi bil proizvajanje toplote in elektrike s sežiganjem gospodinjskih odpadkov (tistih, ki jih ni moč reciklirati) v posebnih sežigalnicah. V nekaterih državah je to že precej razširjeno, a preveč držav še vedno zakopava preveč odpadkov.

Pri spreminjanju izrabe energije v prihodnosti bo imela tehnologija pomembno vlogo. Tehnologije na področju obnovljive energije, kot so npr. sončne celice, bodo postale cenovno ugodnejše, bolj učinkovite in dostopne vsem za uporabo v svojih domovih. Prav tako bodo tehnologije omogočile zmanjšati okoljske vplive tistih fosilnih goriv, ki jih bomo še naprej uporabljali za proizvodnjo električne energije, s pomočjo metod, kot je ločevanje ogljika (zajem in zakopavanje CO2).

Tehnologije nam bodo pomagale zmanjšati emisije CO2 tudi na druge načine, npr. tako, da nam bodo omogočile ohraniti naravne vire. Tukaj imam v mislih predvsem tehnologije, kot je pretvarjanje plastike nazaj v nafto, kar omogoča ponovno uporabo nafte za različne namene.

Seveda bo naraščajoča populacija ustvarila tudi številne druge pritiske na naravne vire, kar bo zahtevalo inteligentne rešitve. Zagotavljanje dovolj velike količine hrane bo eden izmed pomembnih izzivov. Vendar pa že obstajajo tehnologije, ki omogočajo spreminjanje nerodovitnih puščav v obdelovane površine s pomočjo plastičnih ponjav in rastlinjakov, ki ščitijo zemljo in gnojila pred vremenskimi vplivi in ustvarjajo toplo, vlažno atmosfero, ki spodbuja rast pridelkov.

Ker so potrebe po hrani vse večje, bo postalo zelo pomembno tudi preprečevanje hranljivih odpadkov. Jasno je, da bodo tukaj v pomoč predvsem napredne tehnologije pakiranja, ki bodo omogočala ohranjati hrano dlje časa svežo. Do leta 2030 bomo imeli pametno plastično embalažo, ki bo spremenila barvo, ko se bo hrana pokvarila, in nam omogočala videti, kako sveža je v resnici hrana, ki jo kupujemo.

In zadnje ter najbolj zanimivo vprašanje: za kaj bomo trošili vso to energijo leta 2030? Torej, če navedem nekaj primerov, verjamem, da bomo leta 2030 vsi imeli svoje osebne robote (ki bodo verjetno še bolj inteligentni od nas samih), okrog pa se bomo prevažali s super učinkovitimi avtomobili, ki bodo prevozili 1500 kilometrov z le štirimi litri bencina. Številne od teh izumov bo omogočila plastika. Se vam zdi vse to preveč nenavadno, da bi lahko bilo resnično? Vprašajte me v e-klepetu!

Sorodne povezave

• Več o gostu e-klepeta, g. Rayu Hammondu, futurologu
• Zapis e-klepeta